Konjiška gora je naravna pregrada, ki Dravinjsko dolino loči od Celjske kotline. Njena strma, z bukovimi gozdovi porasla pobočja dajejo zavetje in milino narave le nekaj minut hoda iz mesta. Pravljičnih 7 vrhov je Konjičanom spodbudna sila za pohodništvo.
3 značilne točke Konjiške gore
- Na daleč viden zaščitni znak Konjiške gore je eden najstarejših gradov pri nas: Stari grad na Konjiški gori, nekdanja last slovite rodbine Tattenbach, ki s svojih ruševin ponuja božanski pogled na mesto.
- Od gradu naprej vodi več pohodniških poti:
- hitra in preprosta do Skale, iz gore izbočene izletniške točke, ki Slovenske Konjice razgrne iz ptičje perspektive (namig: maja tam diši po čemažu),
- od Skale naprej še podaljšek izleta na drugo stran Konjiške gore do Žičke kartuzije,
- malo zahtevnejša na najvišji vrh Konjiške gore, Stolpnik (1012 m), s katerega vidimo tudi preko meja Slovenije.
- Kolesarji se mimo pokopališča in Cerkve sv. Ane radi podajo na peščeno pot do Treh križev.
Konjiške legende
- Konjiško goro sestavljajo silikati in apnenec, po stari legendi pa je gora votla, z velikanskim jezerom, kjer je nekoč živel zmaj. V zameno, da mesta ne uniči, je vsako leto zahteval 6 devic. Ko je bila na vrsti graščakova hči Marjetica, je prigalopiral Jurij na belem konju, zmaju odsekal glavo in rešil mesto. Od tod Cerkev sv. Jurija, imeni Konjice in Konjiška gora ter grb z belim konjem na rdeči podlagi.
- Konjiška gora je bogata z vodnimi viri. Legenda pravi, da se je gospodična s konjiškega gradu nekega vročega dne sprehajala po gozdovih in se žejna nepremišljeno napila ledeno hladne vode iz studenca. Ko se je vrnila, je hudo zbolela in umrla, saj je razgreta pila prehladno vodo. Njej v čast so izvir, ki teče mimo gradu, poimenovali Gospodična, nekateri meščani pa tako imenujejo tudi potoček Ribnica v trgu.
Namig, kam z otrokom:
Raziščite Slovenske Konjice in Dvorec Trebnik, spoznajte konjiško legendo in Konjiško goro. Vodi naj vas Zmajčkova gozdna učna pot.
